Po podatkih kitajske carinske statistike je v prvih osmih mesecih tega leta kumulativni kitajski izvoz oblačil dosegel 102,77 milijarde USD, kar je 1,7-odstotno zmanjšanje med--leto. Samo avgusta je izvoz oblačil znašal 14,15 milijarde USD, kar je 10-odstotni padec--v primerjavi z letom. Izvoz v Združene države se je zmanjšal za 26,7 %, kar pomeni največje-mesečno zmanjšanje izvoza v ZDA doslej v tem letu.
Izvozna zmogljivost
Vztrajnost trenda "rast obsega z upadanjem cen".
Od januarja do avgusta je izvoz tkanih oblačil znašal 42,55 milijarde USD, kar je 1,5 % manj medletno--leto. Obseg izvoza je znašal 9,68 milijarde kosov in se je povečal za 5,7 %, povprečna izvozna cena pa se je znižala za 6,9 %. Izvoz pletenih oblačil je dosegel 46,95 milijarde USD, kar je 1,7 % manj medletno-v-letnem obdobju. Obseg izvoza je znašal 16,39 milijarde kosov in se je povečal za 6,2 %, pri čemer se je izvozna cena na enoto znižala za 7,4 %. Izvoz oblačilnih dodatkov je znašal 10,06 milijarde USD, kar je 2 % manj.
Različna uspešnost v glavnih kategorijah izdelkov
Od januarja do avgusta je izvoz hlač in puloverjev kazal enakomerno rast, in sicer za 4,1 % oziroma 5,2 % medletno-{3}}letno. Izvoz oblek/suknjičev, srajc, plaščev/oblačil za-hladno vreme in oblačil za dojenčke je imel manjša nihanja, ki so se spreminjala za +1.2%, -1%, -1,1% oziroma -0,2%. Izvoz oblek, spodnjega perila/spalnih oblačil, pletenih majic, športnih oblačil in modrčkov je upadel za 7,6 %, 6,9 %, 9,5 %, 3,0 % in modrčkov za 10,4 %.
Močan izvoz v Evropo, Latinsko Ameriko in Afriko
Od januarja do avgusta je kitajski izvoz oblačil v Združene države znašal 21,55 milijarde USD, kar je 8,5 % manj-v-letnem obdobju in predstavlja 21 % celotnega izvoza oblačil. Izvoz na ne-ameriške trge je dosegel 81,21 milijarde USD, kar je rahlo povečanje za 0,2 %. Izvoz v EU je znašal 20,09 milijarde USD, kar je 6,7 % več kot 19,6 %. Izvoz na Japonsko je znašal 7,63 milijarde USD, kar je 1,5 % več kot 7,4 %. Izvoz v Južno Korejo je znašal 4,07 milijarde USD, kar je 2,1 % več. Izvoz v Združeno kraljestvo je znašal 3,77 milijarde USD, kar je 10,7 % več. Izvoz v Avstralijo je znašal 3,09 milijarde USD, kar je 3 % manj. Izvoz v Kanado je znašal 1,97 milijarde USD, kar je 5,8 % več.
V istem obdobju je kitajski izvoz oblačil v partnerske države Belt and Road dosegel 44,1 milijarde USD, kar je 2,7 % manj-v-letnem obdobju. Izvoz v ASEAN je znašal 8,32 milijarde USD, kar je 16,3 % manj. Izvoz v Latinsko Ameriko je znašal 6,93 milijarde USD, kar je 10,2 % več. Izvoz v Afriko je znašal 5,61 milijarde USD, kar je 13,4 % več. Izvoz v pet srednjeazijskih držav je znašal 6,82 milijarde USD, kar je 19 % manj. Izvoz v Rusijo je znašal 2,51 milijarde dolarjev, kar je 2,5-odstotni padec. Izvoz v šest držav GCC je znašal 2,96 milijarde USD, kar je 2,1 % manj.
Samo avgusta je izvoz v ZDA občutno upadel, in sicer za 26,7 %, medtem ko je skupni izvoz na ne-ameriške trge upadel za 4,4 %. Zagon rasti izvoza v EU se je upočasnil, zmanjšal se je za 4 %; izvoz na Japonsko se je okrepil in se je povečal za 4,7 %; izvoz v ASEAN je močno padel za 16,6 %.
Zhejiang in Shandong ohranjata rast izvoza
Od januarja do avgusta je provinca Zhejiang izvozila za 25,96 milijarde USD oblačil, kar je-{2}}letno povečanje za 4,6 %. Provinca Guangdong je izvozila za 13,93 milijarde USD, kar je 8,7 % manj. Izvoz province Jiangsu je znašal 13,48 milijarde dolarjev, kar je 1,5-odstotni padec. Izvoz province Shandong je znašal 12,26 milijarde dolarjev, kar je 4,3-odstotna rast. Izvoz iz Xinjianga in Fujiana se je zmanjšal za 6,7 % oziroma 11,5 %. Med drugimi regijami sta Hubei in Guangxi pokazali znatno rast izvoza, in sicer za 13,9 % oziroma 14,1 %.
Kitajski tržni delež v ZDA upada, v EU raste
Od januarja do julija je Vietnam predstavljal 19,2 % ameriškega uvoza oblačil in ostal največji dobavitelj. Delež Kitajske na ameriškem trgu je znašal 16,1 %, kar je 5,7 odstotne točke zmanjšanje-v-letnem obdobju. Delež Bangladeša je bil 9,7-odstoten. Delež Kitajske v uvozu oblačil v EU je znašal 27,5 %, kar je povečanje za 2,6 odstotne točke medletno-v-letnem obdobju. Na drugo mesto se je uvrstil Bangladeš z 22,8-odstotnim deležem. Od januarja do avgusta je delež Kitajske v japonskem uvozu oblačil znašal 46,3 %, kar je zmanjšanje za 1,9 odstotne točke. Na drugo mesto se je uvrstil Vietnam z 18,9-odstotnim deležem.
Mednarodni tržni pogoji
Močna rast uvoza na razvitih trgih
Od začetka letošnjega leta je povpraševanje po oblačilih v razvitih gospodarstvih stabilno. Od januarja do julija je uvoz oblačil v EU znašal 59,39 milijarde USD, kar je 14,4 % več kot med--leto. Uvoz iz ZDA je znašal 51,21 milijarde dolarjev, kar je 4,6-odstotno povečanje. Japonski uvoz je znašal 14,14 milijarde dolarjev, kar je 8,3-odstotna rast. Uvoz Združenega kraljestva je znašal 11,98 milijarde USD, kar je 9,8 % več.
Glavne države izvoznice oblačil ohranjajo rast
Od januarja do julija je izvoz oblačil iz Bangladeša znašal približno 27 milijard dolarjev, kar je vsako leto-v-letnem povečanju za približno 17 %. Vietnam je izvozil 20,77 milijarde dolarjev, kar je 10,1-odstotna rast. Indija je izvozila za 10,68 milijarde dolarjev, kar je 7,4-odstotna rast. Turčija je izvozila 9,57 milijarde dolarjev, kar je 6,4-odstotni padec. Indonezija je izvozila 5,31 milijarde dolarjev, kar je 9 % več. Šrilanka je izvozila 3,03 milijarde dolarjev, kar je 9,4 % več. Mehika je izvozila 2,75 milijarde dolarjev, kar je 13,6-odstotni padec.
Trend Outlook
1. Globalni trgovinski obeti: "Najprej visoko, kasneje nizko
Najnovejše poročilo Svetovne trgovinske organizacije »Global Trade Outlook«, objavljeno oktobra, kaže, da se je obseg svetovne trgovine v prvi polovici leta znatno povečal za 4,9 % medletno--. Dejavniki, ki prispevajo k temu, vključujejo "pred{4}}nalaganje" uvoza s strani ZDA v pričakovanju zvišanja carin, poleg ugodnega makroekonomskega okolja in naraščajočega povpraševanja po izdelkih umetne inteligence, kar je skupaj spodbudilo rast trgovine. Na podlagi tega je WTO znatno zvišala svojo napoved rasti svetovne blagovne trgovine za leto 2025 na 2,4 % z avgusta napovedanih 0,9 %. Vendar pa poročilo tudi navaja, da so obeti glede rasti trgovine za leto 2026 manj optimistični, ko se bo svetovno gospodarstvo ohlajalo in se bo v prihodnjem letu uresničil polni učinek višjih carin. Poročilo je znatno znižalo napoved rasti svetovne trgovine v prihodnjem letu na samo 0,5 % z 1,8 %, napovedanih avgusta.
2. Globalno gospodarstvo: »Boljše od pričakovanj, a slabše, kot je potrebno
Generalni direktor MDS je nedavno izjavil, da je svetovno gospodarstvo med številnimi šoki pokazalo večjo odpornost, kot je bilo pričakovano, vendar zagon rasti slabi. Ta odpornost še ni bila v celoti preizkušena in negotovost bo še naprej nova normalnost. Pričakuje se, da se bo svetovna rast letos in prihodnje leto nekoliko upočasnila, smer tarifnih politik pa bo postala ključna spremenljivka, ki vpliva na svetovne gospodarske obete. Naraščajoče povpraševanje po zlatu odraža povečano geopolitično negotovost, splošni učinek prilagoditev tarif pa se še ni v celoti uresničil. Zmanjšane stopnje dobička za ameriška podjetja bi lahko dvignile cene in ustvarile nove inflacijske pritiske, medtem ko bi lahko preusmeritev nekaterih izvozov na druge trge sprožila "drugi krog tarifnih šokov".
Na podlagi uspešnosti v prvih osmih mesecih je kitajski izvoz oblačil pokazal precejšnjo odpornost na izzive. V prihodnje ostaja globalno trgovinsko okolje zapleteno. Vendar se kitajski izvozniki oblačil dejavno spopadajo s temi izzivi z diverzifikacijo trga in optimizacijo dobavne verige. Po eni strani rast izvoza na ne-ameriške trge, kot so EU, Latinska Amerika in Afrika, skupaj z globljim prodorom v partnerske države Belt and Road, učinkovito razpršuje tveganja, povezana z zanašanjem na enotni trg. Po drugi strani pa stalna rast v večjih izvoznih provincah, kot sta Zhejiang in Shandong, poudarja prilagoditveni potencial domačih industrijskih grozdov. Poleg tega vztrajno svetovno povpraševanje potrošnikov in vse večji uvoz iz večjih razvitih gospodarstev še naprej zagotavljata tržne priložnosti za podjetja. V prihodnje se morajo podjetja še naprej osredotočati na inovacije izdelkov in digitalno preobrazbo, izboljšanje operativne učinkovitosti in dodane vrednosti izdelkov, da utrdijo svojo osnovno konkurenčnost sredi globokih sprememb v svetovnem trgovinskem okolju.